Bolezni

  • Alergije na hrano
    Preobčutljivost za hrano oziroma alergija na hrano je imunska reakcija, ki je posledica zaužitja specifične hrane. Ta reakcija se pojavi samo pri nekaterih bolnikih, in sicer že, ko je zaužita le majhna količina hrane in ni povezana s fiziološkim učinkom hrane. Največkrat gre za preočutljivost, posredovano z imunoglobulini E, pri kateri je torej mehanizem povezan s to vrsto imunoglobulinov. Največkrat se alergija razvije že pri otrocih, lahko pa tudi v kasnejšem obdobju. Razlikovati pa moramo alergijo na hrano od intolerance za določeno hrano, kjer gre npr. za pomanjkanje določenih encimov, ki so potrebni za presnovo teh hranil (npr. laktozna intoleranca). Posledično pride do raznih prebavnih težav.
  • Anoreksija ali neješčnost
    pomeni odpor do hrane in je simptom številnih bolezni. Pogosto se pogovorno uporablja beseda anoreksija za nervozno anoreksijo (živčno hujšanje), ki spada med motnje hranjenja. Po dolgotrajnešem stanju neješčnosti se telo odzove s pojenjanjem občutka lakote. Telesne posledice so lahko zelo hude in lahko ogrozijo življenje.
  • Avitaminoza
    je stanje organizma ob pomanjkanju vitaminov.Pomanjkanje vitaminov je vedno posledica enoličnega prehranjevanja s premalo živil rastlinskega izvora. Če pa se človek drži omejenih diet, lahko pride do pomanjkanja določenega vitamina ali minerala. Stroga vegetarijanska dieta ne dopušča uživanja mesa, in zato tem ljudem primanjkuje vitamina B12, ki je v živilih živalskega izvora. Po drugi strani pa ima lahko uživanje velikih količin vitaminskih ali mineralnih dodatkov brez zdravniškega nadzora škodljive in toksične učinke.
  • Driska ali diareja
    pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata. O driski govorimo, ko je iztrebljanj več ali so pogostejša, blato pa je mehko ali tekoče. V blatu se lahko pojavljajo tudi kri, sluz ali gnoj. Drisko lahko povzročijo številne bolezni prebavil (organski vzrok) ali pa gre za posledico motenj črevesne peristaltik. Zdravljenje: pomembno je zlasti nadomeščanje izgubljene tekočine, saj sicer preti dehidracija. Pri driski telo ne izgublja zgolj vode, marveč tudi elektrolite, ki jih je prav tako potrebno nadomeščati. Zdravila, ki se uporabljajo zoper drisko, se imenujejo antidiaroiki.
  • Crohnova bolezen ali regionalni enteritis
    spada med vnetne bolezni črevesja, kar povzroča konstantno ponavljajoče trebušne krče in diarejo; najpogosteje se pojavlja na spodnjem delu tankega črevesa, pojavlja pa se tudi na debelem črevesu, najprej v zadnjiku in na koži, ki ga obkroža, sicer pa lahko bolezen zajema celotno področje prebavnega trakta, torej od ust do zadnjika. Bolezen se najpogosteje pojavlja v obdobju starosti 14 do 25 let in lahko prizadene določene odseke prebavnega trakta – črevesa, medtem ko so določeni odseki zdravi. Prizadeti ima krčevite bolečine v trebuhu, kronično drisko, pojavi se lahko izguba teka, kot ste opisali slabost, hujšanje, vnetje sklepov, pogosti problemi, ki se pojavljajo vzporedno pri tem vnetju, so nenormalne povezave – fistule, ki lahko povezujejo dva različna dela črevesa, lahko tudi črevo in mehur (takrat plini, ki nastajajo ob nepravilni prebavi hrane uhajajo skozi penis), ali pa je ta povezava povzročena med črevesom in kožo. Pogosti so tudi ognojki na obolelil predelih prebavil.
  • Gastritis
    je vnetje želodčne sluznice, ki je lahko akutno, kronično, omejeno ali difuzno. Akutni gastritis nastane zaradi delovanja dražečih snovi na želodčno sluznico in je posledica jemanja zdravil, prekomernega uživanja alkohola, stresa …
  • Pankreatitis
    je vnetje trebušne slinavke. Običakno se pankreatitis pojavi zaradi aktivacije encimov trebušne slinavke znotraj organa namesto šele kasneje v prebavni cevi. Ti encimi med drugim razkrajajo tudi beljakovine in maščobe in zato poškodujejo trebušno slinavko. Posledica je vnetna reakcija. V hujših primerih pride do krvavitev, nekroze tkiva, okužb in nastanka cist. Encimi lahko zaradi vnetja prehajajo v krvni obtok in poškodujejo pljuča, srce in ledvice.
  • Sladkorna bolezen ali diabetes
    je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali odpora proti njegovemu delovanju. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so: -povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) – poliurija, s tem povezana dehidracija in huda žeja – polidipsija, slabo počutje, utrujenost
  • Ortoreksija
    je obsedenost z zdravim načinom prehranjevanja.

Vir: Wikipedia